Panel: Digitalna diplomacija

V sredo, 23. 3. 2022, je Globallis izvedel prvega izmed štirih panelov projekta A Digital World – Ideas & Skills for the 21st Century – Digitalna diplomacija (Digital Diplomacy), ki ga prirejamo v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji. Vsak panel se osredotoča na določeno področje, ki naše društvo še posebej zanima – diplomacija, gospodarstvo, obramba in varnost ter družba – in odgovarja na vprašanje s kakšnimi izzivi se soočamo, ko na ta področja uvedemo spremenljivko, ki je digitalizacija. 

Tema prvega panela izmed štirih je bila digitalna diplomacija, pri čemer se je osnovna diskusija vrtela okoli vprašanja – kako digitalizacija spreminja diplomacijo in prakso izvajanja diplomatskih odnosov.  Praksa diplomacije je dolgo temeljila na med osebnem stiku, vendar so se spremembe pojavljale že pred pandemijo Covid-19, ki je te le še spodbudila. Stalnica so postale videokonference in druge oblike komunikacije, ki ne vključujejo direktnega stika.  Čeprav je diplomacija kot aktivnost (in tudi veda) zelo konservativne narave, se mora hitreje prilagajati spremembam, ki se dogajajo v današnjem hitro razvijajočem svetu. Ena izmed sprememb je zagotovo intenzivna uporaba družbenih omrežij za potrebe diplomacije, kar pa je že nemalokrat pripeljalo do številnih dilem in škandalov.

Prvega panela so se udeležili: 

– dr. Boštjan Udovič, izredni profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, 

– mag. Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko perspektivo (CEP), 

– mag. Nataša Kos, vodja Službe za strateške komunikacije na Ministrstvu za zunanje zadeve

 – veleposlanik mag. Tadej Rupel, nacionalni koordinator za zunanje vidike digitalizacije, umetne inteligence in kibernetske varnosti na Ministrstvu za zunanje zadeve. 

Panel je moderiral Miha Ilc, projektni vodja na CEP. 

Prisotni govorci so soglasno poudarili, da so spremembe nujne, potrebno pa je ostati pozoren, saj obstaja veliko pasti, kar se je že pokazalo v nekaterih državah, predvsem ko gre za volitve in prirejanje ter manipuliranje rezultatov. Eden izmed problemov digitalne diplomacije, po besedah dr. Udoviča, je tudi, da je ta enosmerna, ne pa dvosmerna. Nataša Kos je poleg tega poudarila, da je potrebno razlikovati med digitalno diplomacijo in diplomacijo družbenih omrežij, kjer je digitalna diplomacija prilagoditev celotnega delovanja in sporočanja preko digitalnih kanalov. Katja Geršak je potrdila to mnenje in dodatno izpostavila, da omenjene spremembe zelo vplivajo na delo nevladnih organizacij v mednarodnih odnosih, saj je pogosto težko koordinirati sporočila na lastnih kanalih družbenih omrežjih s tistimi od svojih zaposlenih na lastnih profilih. Iz tega izhaja, da je za kogarkoli, ki je aktiven v sodobni diplomaciji oz. mednarodnih odnosih,  pomen strateškega komuniciranja in usposabljanja za doseganje potrebnih komunikacijskih veščin večji kot kadarkoli prej. S takšno oceno se je strinjal tudi Tadej Rupel, ki je pa poudaril tudi dejstvo, da so omenjene spremembe z nami bile že pred pričetkom epidemije Covid-19 in da po epidemiji ne smemo popustiti naše pozornosti glede morebitnih novosti oz. izzivov, ki jih tehnološki razvoj predstavlja za diplomatsko prakso v prihodnosti

Govorci so predstavili tudi kako se je digitalna diplomacija izvajala v Sloveniji v času epidemije. Dotaknili so se tudi povečanja digitalnega sodelovanja med državami v času krize v Ukrajini in kakšne so možnosti razvoja sodelovanja v prihodnosti in ne samo v sklopu vojne in problematike dezinformacij, ter kibernetske varnosti.

Več o seriji dogodkov si poglejte na naši spletni strani.