7. aprila 2022 smo obeležili 30. obletnico vzpostavljenih diplomatskih odnosov med Slovenijo in Združenimi državami Amerike. V tem času se je zgodilo veliko zgodovinskih dogodkov, ki so prispevali k razvoju tesnejšega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike. Skupina prijateljstva in sodelovanja z ZDA se je odločila, da pripravi tri intervjuje z osebami, tesno povezanimi z ZDA in s Slovenijo preko različnih strokovnih področij (diplomacija, gospodarstvo in kultura).
Sandi Češko je slovenski podjetnik in politolog. Kariero je začel v računalniškem podjetju, ki ga je ustanovil s prijatelji, nato pa je z Livijo Dolanc aprila 1992 ustanovil družinsko podjetje Studio Moderna za trženje medicinskega pripomočka Kosmodisk. Studio Moderna je zdaj eno vodilnih podjetij za direktni marketing v Srednji in Vzhodni Evropi, prisotno v več kot 20 državah. Nekaj let je bil najbogatejši Slovenec. Leta 2009 je prejel nagrado časnika Finance za izjemne dosežke v gospodarstvu, 2017 Crystal Cabin Award za inovacije pri oblikovanju sedežev za letalsko industrijo. Na kongresu podjetnikov v Portorožu je 2018 prejel naziv podjetnik leta. 2017 je postal prvi predsednik Alumni kluba ljubljanske Fakultete za družbene vede, 2018 pa je postal častni član Alumni kluba Ekonomske fakultete v Ljubljani.
7. aprila 1992 so ZDA priznale Slovenijo. Kako bi vi opisali začetek odnosov?
Tega konkretnega dogodka se žal ne spomnim. To je bil čas, ko sem delal izključno v Sloveniji in državah bivše Jugoslavije. Sem pa v bistvu tudi takrat začel ustvarjati prve kontakte v ZDA, s katerimi so se intenzivirale kasnejše poslovne vizije od leta 1994 naprej. V bistvu sta to tudi trg in poslovna razmerja, ki sta bila moja življenjska poslovna šola in izkušnja.
Katere spremembe veljajo za prelomne v odnosu med Slovenijo in ZDA?
Osebno nisem nikoli iskal teh gospodarskih vezi preko formalnih poti, kot so diplomatska predstavništva. Enostavno sem šel v Ameriko, kjer sta mi bila kultura in okolje ter način funkcioniranja blizu, ker so veliko bolj odprti kot Evropa. V tem poslovanju sem doživel veliko prelomnih trenutkov, nisem pa se nikoli zanašal na širši politični kontekst.
Ko so prišle določene spremembe na svetovnem trgu, jih niste občutili (spremembe dostopnosti, trgovine)?
Bil sem predvsem uvoznik iz ZDA, tako da carine zaradi dobrih odnosov niso nikoli bile problem in je uvoz potekal tekoče. Zato tudi nisem nikoli uporabljal formalnih diplomatskih poti za poslovanje.
Kaj bi spremenili v gospodarskih odnosih med ZDA in Slovenijo, če bi bili postavljeni v vlogo nekoga, ki ima to moč?
Ne vidim nobenih ovir. Gre samo za majhnost Slovenije, ki ne pridobi pozornosti ameriških investitorjev, zato potrebujemo več promocije. To na nek način dela tudi Luka Dončič, v športu smo kar prepoznavni in se o tem z kolegi najlažje pogovarjam, da začnem neke poslovne odnose. Formalnih ovir ne vidim in nimam nobenih predlogov za spreminjanje odnosa, ki deluje.
Zaradi trenutnih razmer je prišlo do prekinitev odnosov med EU in ZDA ter Rusijo na drugi strani. Kako vidite vpliv ZDA v tej krizi?
Ta vojna bo na žalost pustila pečat na vseh nas, tudi na poslovanju. Če sam pogledam ta razmerja med Ukrajino, Rusijo, Ameriko in EU niso bila črno-bela. Bilo je veliko različnih pogledov. Po agresiji na Ukrajino pa se je slika čez noč spremenila v črno-belo in smo zaradi te agresije v nekem smislu vsi Ukrajinci. Bo pa to na gospodarstvo, kot ugotavljajo ljudje, imelo večji negativni učinek kot kriza COVID, prave posledice pa bomo občutili v prihodnosti. Tako v cenah energentov, kot propadajoče dobavne verige.
Kako mislite, da bo kriza vplivala na poslovanje vaših podjetij?
Ne poslujem v vzhodni Evropi. Vse moje poslovne aktivnosti so trenutno fokusirane na EU, ZDA in Azijo, tako da posledic ne bom čutil neposredno.
Kako se razlikuje poslovanje v Sloveniji s poslovanjem v ZDA?
Kulturno sem Slovenec in Evropejec, poslovno pa Američan, saj je to okolje v katerem najbolj delujem in se počutim dobro, ter kjer sem dobil veliko izkušenj. Amerika je veliko bolj pragmatična, racionalna, odprta. Da ponazorim s primerom: Ko grem na konferenco v Evropi, me vprašajo od kod sem, kakšno firmo vodim ter kakšen položaj imam v podjetju. Ko grem v Ameriko, me samo vprašajo, kaj prodajam in kaj imam. Če imaš nekaj, kar jih zanima, so ti vrata odprta brez kakršnihkoli hierarhij.
Ali dobavne verige slovenskih podjetij, ki izvažajo v ZDA, zadovoljujejo svoj potencial? Na primer vaša ležišča Dormeo?
Mi smo se odločil, da bomo kupovali lokalno, tudi zato, ker je Walmart, ki je začel globalizacijo na podaljševanju dobavne verige na Kitajsko, pred 15 leti začel govoriti, da bo potrebno skrajšati dobavno verigo. Se pravi, cilj je bil pripeljati več proizvodnje domov. S spremljanjem teh trendov smo vse proizvodnje na Kitajskem usmerili v Azijo, v Evropi na EU in v Ameriki v ZDA. Vidim pa, da se zaradi carin zapirajo vrata Evropskim kolegom za vstop na ameriški trg.
Ima model poslovanja, ki ste ga ustvarili vi, več podjetij ali ste posebnost?
Sem posebnost, saj je v tej panogi več možnosti za proizvodnjo na lokalnem področju, ker je lažje dobiti komponente, kot je na primer pena, lokalno, kot pa pri nekaterih računalniških podjetjih, ki potrebujejo komponente iz celega sveta. Tu imam malček sreče. Na te stvari pa sem se pripravil tudi pred svojo konkurenco, saj so ameriška podjetja večino uvažala iz Kitajske, zato so v zadnjih letih ta podjetja zaradi carin imele veliko večje uvozne cene in so se soočila z velikimi problemi.
Kaj je skupno Slovencem in Američanom?
Slovenci smo tudi zelo podjeten narod in smo na raznih področij zelo ambiciozni in želimo biti najboljši. Tukaj smo bližje ameriški kulturi kot pa nemški ali italijanski. Tudi glede na vodilna svetovna podjetja smo Slovenci veliko bolj tekmovalen narod, tako na športnem kot na gospodarskem področju. To me žene, ta »passion« in tekmovalnost, da si najboljši. Tega je veliko več v ZDA kot v Evropi.
Kakšen pristop bi morali izbrati da spodbudimo vezi in sodelovanje?
Mislim, da smo se naučili, da smo boljši, kot smo bili takrat, ko smo samostojno vstopili v svetovno gospodarstvo in da smo opustili logiko, da so zahodna podjetja boljša od nas. Več samozavesti bi morali uporabiti in uspehi bi morali biti bolj prepoznavni v slovenski družbi, da bi se lažje prebili na svetovne trge. Ko so me vprašali na Harvard Buisness School, zakaj sem se odločil vstopiti na ameriški trg, sem rekel, da zato, ker je najbolj konkurenčen. In mi smo zelo konkurenčni. Meni, ki delam na inovacijah, je lažje delati na konkurenčnih trgih, kot pa na tistih, kjer so bolj pomembne neke neformalne povezave.
Kako bi s tremi besedami opisali Slovensko Ameriške odnose?
Jaz bi rekel odlični.
Najlepša hvala.
Hvala vam.