Panel: Digitalna varnost

V torek, 3. 5. 2022, je Globallis izvedel tretjega izmed štirih panelov projekta A Digital World – Ideas&Skills for the 21st Century, ki ga prirejamo v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji. Vsak panel se osredotoča na določeno področje, ki naše društvo še posebej zanima – diplomacija, gospodarstvo, obramba in varnost ter družba – in odgovarja na vprašanje s kakšnimi izzivi se soočamo, ko na ta področja uvedemo spremenljivko, ki je digitalizacija. 

Tretjega panela so se udeležili dr. Klemen Grošelj, slovenski obramboslovec, politik in trenutni evroposlanec, dr. Uroš Svete, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, dr Miha Šepec, izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in  dr. Andraž Kastelic, vodilni raziskovalec za področje kibernetske stabilnosti, v sklopu Varnostno-tehnološkega programa na Ustanovi OZN za raziskovanje na področju razoroževanja (UNIDIR). Panel je moderiral Nejc Krevs, novinar in televizijski voditelj na RTV Slovenija, ki se pri svojem delu posveča različnim notranje- in zunanjepolitičnim temam.

Digitalizacija pogosto povzroča pomisleke glede varnostnih vprašanj, zlasti kibernetske varnosti in mednarodnega sodelovanja na področju varnosti. Kakšna je vloga zasebnih podjetij in kako se bo spremenila v prihodnosti? Kakšen je vpliv na varnost posameznika in kako se to odraža na varnostno-obrambna vprašanja držav in kolektivne varnosti? Kako oceniti, kaj je res in kaj ne, kako vemo, kdaj informacije, ki so nam dane, niso prirejene? Rešitve so potrebne in jih je pogosto težko najti, vsekakor pa niso nemogoče.

Razprava je bila zelo obširna in se je dotaknila mnogo vprašanj o varnosti, ki se nam pojavijo, ko govorimo o digitalizaciji. Poudarek je bil na stabilnosti kibernetskih sistemov in omrežij, predvsem glede njegovih obstoječih pomanjkljivosti ter možnosti za razvoj. Govorci so bili enotni, da je bila v preteklosti na tem področju večina spodbud za razvoj privatnega izvora, trenutno pa morajo odločilno vlogo prevzeti države in medvladne organizacije in postaviti učinkovite mednarodne okvirje za zagotavljanje kibernetske varnosti. Zelo pereč trenutni problem za EU tukaj je  pomanjkljaj lastne proizvodnje vezij in čipov. V panelu smo obravnavali tudi pravne vidike kibernetskega kriminala in svobode govora, ter nevarnosti širjenja lažnih novic in informacij. V zadnjem času se soočamo s porastom naložbenih prevar in drugih spletnih prevar. Govorci so zaključili z razmišljanjem o možnosti kibernetskih vojn in vlogi diplomacije v primeru le-teh – kot kaže tudi vojna med Rusijo in Ukrajino, te stvari niso nekaj, kar nas čaka v daljni prihodnosti, temveč je problem tega trenutka, ki bo z nami še mnogo let.