Prispevek: Vpliv podnebnih sprememb na preteklost, sedanjost in prihodnost Grenlandije

Ta članek spremlja podcast Grenlandija – Vredna strateškega nakupa. Na voljo na vseh platformah preko te povezave!


Podnebne spremembe vplivajo na celoten svet, najbolj pa so vidne na območjih večnega ledu, kjer se ta neizmerno hitro topi in tako drastično vpliva na tamkajšnje prebivalce. Eno izmed takih območij je Grenlandija, ki se skozi zadnja tri desetletja segreva dvakrat hitreje kot preostanek sveta, pri čemer nastaja nepopravljiva škoda, ki spreminja tudi življenja tamkajšnjih prebivalcev.

V začetku 80-ih je vpliv globalnega segrevanja postal viden na Grenlandiji, saj se je vsako poletje stalilo okoli 400 milijard ton ledu. Do leta 2000 so stopljeni led pozimi nadomestile nove snežne padavine, po letu 2000 pa se je ledena plošča začela trajno manjšati. Ledeniki so se od leta 1985 premaknili za 3 kilometre, kar je povzročilo še večjo izpostavljenost toplejšim morjem, ki posledično vplivajo na hitrejše taljenje ledu. Lanskoletne raziskave so odkrile nov razlog za hitrejše taljenje ledu – to je topel zrak, ki povzroči taljenje ledene plošče, ki se nato zlije v morje in razburka vodo, s čimer ta »turbulenca« pripomore k dvigovanju toplote iz globine oceana, ki nato segreje vodo, ko pride v stik z ledom. Znanstveniki so odkrili, da topel zrak igra glavno vlogo pri taljenju ledene plošče, saj bi bila brez segrevanja zraka škoda taljenja ledu zmanjšana za tretjino.

Zaradi podnebnih sprememb se življenje na Grenlandiji iz leta v leto močno spreminja. Prebivalstvo naj bi do leta 2030 upadlo na 54.800 (leta 2017 je Grenlandija imela 57.713 prebivalcev), hkrati pa taljenje ledu tudi pozitivno vpliva na tamkajšnje gospodarstvo, saj postaja dostop do olja, plinov in mineralov vse lažji, na jugu se razvija kmetijstvo, odpirajo se nove plovne poti, kar pomeni nova delovna mesta in vstop na svetovni trg. Kljub temu pa podnebne spremembe pomenijo konec tradicionalnega življenjskega sloga, ki vključuje lov, kar bo prisililo ljudi v spremembe in modernizacijo. 

Prebivalci, ki so se preživljali z lovom, morajo to opustiti, saj je s taljenjem ledene plošče sezona lovljenja na ledu za tri mesece krajša kot v preteklosti. Včasih so lovili po več tednov skupaj, zdaj pa lovijo zgolj po en dan, saj je okoli ledenih plošč preveč odprtega morja, ki ogroža lovce. Ti zato opuščajo lovljenje, saj je oskrba za lovske pse zelo draga in se preusmerjajo v ribolov. Ta se s segrevanjem oceana zelo razvija, saj prihajajo nove vrste rib, ki bodo še povečale možnost ulova. Ribe, ki so prilagojene hladnejšim morjem se tako pomikajo proti severu, na jug pa prihajajo ribe iz Atlantskega oceana, ki bodo dobro pripomogle h gospodarstvu Grenlandije. Domačini v globalnem segrevanju ne vidijo zgolj negativne plati, ampak tudi nove priložnosti ter nov vir zaslužka.

Prilagajanje prebivalcev ni nič novega za Grenlandijo, saj se to dogaja že od leta 800 pr. n. št. Ob koncu prvega stoletja so na Grenlandijo prišli Skandinavci, ko je bila pokrajina še zelena in ne prekrita z ledom. Skandinavci so se tako poleti ukvarjali s kmetijstvom, ki jim je pomagalo preživeti dolge zime. Skozi čas so se poletja začela krajšati, dokler se pokrajina ni ohladila za 4 stopinje Celzija in leta 1500 popolnoma zamrznila skandinavsko postojanko. Raziskave kažejo, da so temperature na Grenlandiji skozi zgodovino nihale za kar 5,5 stopinj Celzija, kar je povzročilo menjavanje različnih ljudstev in stalno prilagajanje. Nekatera ljudstva so bila bolj prilagojena na mraz, kot na primer The Dorset, ki so z uporabo snežnih nožev, čevljev za sanke in drugih tehnologij preživeli dolge zime, drugi pa so bili navajeni na višje temperature kot na primer Skandinavci.

Danes na Grenlandiji živijo Inuiti, ki so se priselili pred tisoč leti in trenutno doživljajo najhitrejše podnebe spremembe na svetu, kar jim omogoča daljšo kmetijsko sezono, odkriva nova naftna nahajališča ter pomeni potencialno finančno neodvisnost. Te spremembe jim po eni strani koristijo, a jih po drugi tudi omejujejo, saj jih prisilijo v spremembe življenjskega sloga. V zadnjih desetletjih so se morali prilagoditi socialnim, gospodarskim in kulturnim spremembam, saj jih je preplavila globalizacija, ki je posledica pohlepa po Grenlandskih naravnih virih. Problem postaja tudi potencialno izumrtje določenih živalskih vrst, ki predstavljajo pomemben del Inuitskih življenj in pa razvoj industrije, ki bo oškodovala pokrajino in domačine prisilila, da se iz nekaterih območij odselijo. 

Ne smemo pozabiti, da taljenje ledene plošče ne vpliva zgolj na prebivalce Grenlandije, ampak na celoten svet. Trenutno mednarodna skupnost vidi veliko prednost v odpiranju novih plovnih poti in naftnih virov in se zato reševanju globalnega segrevanja ne posveča dovolj. Ne moremo vedeti, kaj se bo zgodilo, če se stopi celotna ledena plošča, ampak lahko zgolj predvidevamo, kakšne posledice bomo trpeli. Izrednega pomena je, da se zavedamo, da posledice ne bodo pozitivne in da jih bomo deležni vsi, hkrati pa bo takrat prepozno za ukrepanje in se bomo morali naučiti z njimi živeti, ne glede na to, kako slabe bodo.

Daša Furman Oman

Vas zanima več? Nadaljnje branje:

  1. Climate Change Adaptation in Greenland
  2. Climate Change Linked to Social Collapses in Greenland Since 800 B.C.
  3. The Greenland ice sheet has melted past the point of no return
  4. Greenland Is Disappearing Quickly, and Scientists Have Found a New Reason Why
  5. Greenland: the country set to cash in on climate change
  6. Climate Change In The Arctic: An Inuit Reality