Oznaka: Dogodek

  • Dr. Danilo Türk: “Spremenjeni svet – Premisleki o mednarodnem sistemu, Kitajski in svetovnem razvoju”

    V ponedeljek, 19. decembra, so člani SPiS Kitajska organizirali okroglo mizo z dr. Danilom Türkom. Dr. Türk je v svojem nagovoru delil nekaj besed o svoji knjigi »Spremenjeni svet – Premisleki o mednarodnem sistemu, Kitajski in svetovnem razvoju«.

    Sledila je razprava, v kateri so študentje postavljali svoja vprašanja, dr. Türk pa je delil svoja razmišljanja. Pogovor je tekel o preobraženi mednarodni skupnosti, Kitajski, vodni diplomaciji, terorizmu in drugih ključnih vprašanjih spremenjenega sveta.

    Veseli smo, da smo imeli možnost prisluhniti govorcu ter da je z nami delil svoje znanje. Dr. Türku se zahvaljujemo za njegov čas, razpravo in pripravljenost za odgovarjanje na mnoga vprašanja. Zahvaljujemo se tudi dr. Šabiču za povezovanje razprave in vsem, ki ste prišli poslušat!

  • Teza #012: evroposlanec Matjaž Nemec

    Skupina za Teze je 19. decembra 2022 pripravila prvo Tezo v letošnjem letu, in tako že 12. v sklopu serije dogodkov Teze, z naslovom »Za dolgoročni obstoj Evropske unije bo ključna njena sposobnost za vključevanje držav regije Zahodnega Balkana v EU – Zahodni Balkan postaja največja preizkušnja stabilnosti in temeljnih vrednot EU.« Gost in nosilec teze je bil slovenski evroposlanec g. Matjaž Nemec.

    Teze so osrednja serija dogodkov Študentskega društva za mednarodne odnose Globallis. S Tezami si društvo prizadeva za koherentno razpravo, ki spodbuja večdimenzionalno kritično razmišljanje o specifičnih trditvah in temah.

    Še enkrat se zahvaljujemo g. Matjažu Nemcu za obisk in zanimivo razpravo ter vsem gostom, ki ste se Teze #012 udeležili. Zahvala gre tudi ŠOFDV, ki je sofinancirala projekt.

  • Intervju z ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon

    V torek, 22. 11. 2022, je na Fakulteti za družbene vede potekal dogodek ‘Zaupanje za prihodnost: Slovenija v Varnostnem svetu OZN’, kjer je ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon predstavila postopke kandidature za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu OZN, debata pa je stekla tudi na tematike Zahodnega Balkana, človekovih pravic in Kitajske.

    Skupina prijateljstva in sodelovanja z Ljudsko republiko Kitajsko je prav na zadnjo temo izvedla krajši intervju z ministrico. Intervju se dotika odnosov med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko, sodelovanjem med državama ter vprašanje s področja okoljske politike.

    To leto smo obeležili 30 let diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko. Zakaj, menite, da je pomemben dober in stalen odnos med državama? Še posebej v luči dirigiranja dobrih odnosov z zahodnimi in vzhodnimi velesilami.

    Res smo zabeležili 30 let vzpostavitve diplomatskih odnosov med Kitajsko in Slovenijo. Predvsem je pomembno, da se vsakič vprašamo in gledamo, kaj je strateški interes Slovenije. In če govorimo danes o velikih globalnih izzivih, kot so podnebne spremembe, brez Kitajske ne bomo mogli naslavljati teh izzivov. Zato je zelo pomembno sodelovanje, ko gre za skupne izzive, ali je to podnebje ali je to tehnologija, razvoj, energenti, znanost, raziskave. In tukaj moramo imeti zagotovo prioritetno naš strateški interes kot Slovenija v odnosu s Kitajsko.

    V zdajšnji Strategiji zunanje politike Slovenije je Kitajska opisana kot država, ki predstavlja gospodarsko priložnost, a je hkrati tudi vse večji sistemski in strateški tekmec in eden izmed najpomembnejših partnerjev Indo-Pacifika. Kot smo opazili na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), EU podobno vidi Kitajsko kot istočasnega partnerja za sodelovanje in pogajanja in gospodarskega in sistemskega tekmeca. Tukaj gre za podatke iz leta 2021, ki kažejo, da je Kitajska bila tretja največja partnerica EU pri izvozu blaga in prva pri uvozu. Kaj bi to, menite, pomenilo za Slovenijo? Vidite prostor za tesnejše sodelovanje, predvsem na gospodarskem in tehnološkem področju, s Kitajsko, z vidika Slovenije in celotne Unije? Kako bi to Slovenija vključila v svojo novo Strategijo?

    Kitajska je hitro rastoče gospodarstvo, postaja resna tekmica Združenim državam Amerike. Hkrati pa, ko postaja resna tekmica, odpira številna vprašanja. Po kongresu na Kitajskem; imamo avtoritarni režim, ki se včasih postavlja ob bok Rusiji in ruski agresiji proti Ukrajini in nespoštovanju temeljnih vrednot, pravic, ki jih zagovarja Slovenija.

    Zato se moramo znotraj tega, kjer Evropska unija išče svojo pot v odnosu sodelovanja s Kitajsko pri naslavljanju skupnih strateških izzivov, zavedati in stalno opozarjati Kitajsko, ko gre za kršitve. Ta hip je partnerstvo Evropske unije, ta pot sredi, precej zahtevna pot. Da ne prekinemo odnosov in da se zavedamo, da moramo sodelovati skupaj. Na drugi strani pa opozarjamo na te temeljne vrednote, ki jih tudi Kitajska zagovarja kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov.

    Slovenija je široko znana po svoji dosežkih s področja okoljske politike in trajnostnega razvoja. Glede na to, da sta Kitajska in Slovenija pogodbenici Pariškega sporazuma ter se prizadevata za vključitev ciljev, kot so net-zero emissions, v svojih dokumentih v prihodnosti, bi to mogoče odprlo nova vrata bilateralnemu sodelovanju med državama?

    Zagotovo. Mi smo imeli že kar nekaj skupnih projektov, tudi, ko gre za področje podnebja. Ne dolgo nazaj smo se pogovarjali o tem v strateškem svetu, ki ga vodim na Zunanjem ministrstvu skupaj z Lučko Kajfež Bogataj. Tukaj so priložnosti. Brez Kitajske, mi pravzaprav nikoli ne bomo mogli skupaj naslavljati podnebnih izzivov. Tega se zavedamo in tu Slovenija ima svoje znanje, svoj potencial kot zelena država, kot vodna država z vodno diplomacijo. In marsikatero dobro dobro prakso lahko delimo tudi s Kitajsko na tem področju.

  • Podelitev priznanja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani za posebne dosežke in udejstvovanje na področju obštudijske dejavnosti

    V ponedeljek, 28. 11. 2022, je bila skupina Študentske konference o mednarodnih odnosih v okviru študentskega društva Globallis in zasnovitelja Študentske konference povabljena na 23. Častni shod Fakultete za družbene vede zaradi svojega sodelovanja in doprinosa k izvedbi konference. Ta se je odvijala 4. maja 2022 v okviru tedna Evrope, kjer so študentje različnih fakultet predstavljali svoja znanstveno-raziskovalna dela strokovnjakom na področju mednarodnih odnosov in prejeli njihove komentarje ter povratne informacije.

    Podeljena so bila fakultetna priznanja, ki se smatrajo za najvišji dosežek Fakultete za družbene Univerze v Ljubljani. Časti shod se kategorizira kot najpomembnejši akademski dogodek naše fakultete. Tovrstna priznanja se podeljujejo z namenom javnega priznanja in zahvale za izjemne dosežke na področju delovanja fakultete, zato smo še toliko bolj veseli potrditve, da je bilo naše delo konstruktivno in naš vložen trud opažen.

    Dogajanje pa je pospremil govor slavnostnega govorca prof. dr. Mitje Velikonje.

  • Call For Papers for the 3rd Student Conference on International Relations

    Študentsko društvo za mednarodne odnose Globallis v sodelovanju s Katedro in Centrom za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede organizira že tretjo Študentsko konferenco o mednarodnih odnosih. Konferenca bo potekala med 4. in 5. majem 2023 v sklopu tedna Evrope.

    Za potrebe tretje zaporedne študentske konference je razpisanih 11 tematskih sklopov, in sicer: i) vloga in pomen teorij mednarodnih odnosov; ii) mednarodno trgovanje in razvoj v kontekstu svetovnih kriz; iii) moč mednarodnega prava; iv) grožnje mednarodnemu miru in varnosti; v) aktualni izzivi diplomacije in oblikovanja zunanje politike; vi) pokonfliktna obnova in sprava; vii) izzivi podnebnih sprememb; viii) širitvena politika Evropske unije do Zahodnega Balkana; ix) izzivi evropske integracije; x) ruska agresija nad Ukrajino; xi)Trajnost in trajnostni razvoj. 

    Vodje študentske konference so Patrik Marčetič, Izak Miklavčič in Eva Omahen.

    Znanstveni odbor sestavljajo: prof. dr. Zlatko Šabič, prof. dr. Ana Bojinović Fenko, izr. prof. dr. Julija Brzakoska Bazerkoska, izr. prof. dr. Rok Zupančič, doc. dr. Danijel Crnčec, doc. dr. Boris Lučev, doc. dr. Faris Kočan in asist. dr. Marko Kovačević. 

    Več informacij o tematskih sklopih, prijavi in konferenci je dostopnih na spodnji povezavi: http://repository.globallis.org/conference/Call-for-papers.pdf

    Konferenca bo potekala v angleškem jeziku.


    The Student Association for International Relations Globallis, in cooperation with the Chair and Center for International Relations of the Faculty of Social Sciences, is organizing the third Student Conference on International Relations. The conference will take place between 4 and 5 May 2023 as part of the European week.

    For the needs of the third consecutive student conference, 11 thematic clusters are identified. Those are: i) Explanatory power of IR theory; ii) International trade and development models considering global crises; iii) Strength of international law; iv) Multi-verse threats to international peace and security; v) Current challenges of diplomacy and of foreign policy-making; vi) Post-conflict reconstruction and reconciliation; vii) Climate change challenges; viii) Western Balkans states’ European Union accession process; ix) European integration – state of the art?; x) Russian aggression on Ukraine; xi) Sustainability and sustainable development.

    The leaders of the student conference are Patrik Marčetič, Izak Mikvalčič and Eva Omahen.

    The scientific committee is consisted of: prof. dr. Zlatko Šabič, prof. dr. Ana Bojinović Fenko, Assoc. prof. dr. Julija Brzakoska Bazerkoska, Assoc. prof. dr. Rok Zupančič, Assist. Prof. dr. Danijel Crnčec, Assist. Prof. dr. Boris Lučev, Assist. Prof. dr. Faris Kočan and Teaching Assistant dr. Marko Kovacevic.

    More information about the thematic clusters, registration and the conference is available at the link below: http://repository.globallis.org/conference/Call-for-papers.pdf

    The working language of the conference is English.

  • BUSY – Podcast članov v sodelovanju s slovenskimi podjetniki

    Slovensko-avstralska gospodarska zbornica (SloAusCham) in društvena Skupina za gospodarsko diplomacijo in mednarodno poslovanje (Globallis) smo v mesecu decembru 2021 organizirali prvo konferenco pod okriljem iniciative “BUSY” (Business updates by Slovenian Youth) z naslovom “Triumphs and challenges”.

    Konferenca je bila namenjena predvsem mladim podjetnikom doma in po svetu, zato smo na prvem dogodku gostili šest mladih slovenskih podjetnikov, ki so predstavili svoja podjetja in z nami razpravljali o vprašanjih in izzivih, s katerimi so se spopadali v preteklosti, in tistih, s katerimi se spopadajo še danes.

    Če ste dogodek zamudili ali želite ponovno prisluhniti govorcem in obuditi svoj spomin lahko sedaj prisluhnete podcast epizodama, ki sta nastali in sta na voljo na različnih podkast platformah. Vabljeni k poslušanju!

    Konferenca je bila izvedena ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.

    Povezave do podcasta

  • Panel: Digitalna družba

    V četrtek, 26. maja 2022, je Globallis izvedel še četrtega in zadnjega izmed panelov projekta A Digital World – Ideas & Skills for the 21st Century, ki ga prirejamo v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji. Vsak panel se osredotoča na določeno področje, ki naše društvo še posebej zanima – diplomacija, gospodarstvo, obramba in varnost ter družba – in odgovarja na vprašanje s kakšnimi izzivi se soočamo, ko na ta področja uvedemo spremenljivko, ki je digitalizacija. 

    Četrtega panela so se udeležili Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, slovenska antropologinja in politična aktivistka, dr. Dan Podjed, izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, dr. Helena U. Vrabec, pravna strokovnjakinja za področje varstva osebnih podatkov in prava informacijskih tehnologij, trenutno zaposlena na pravnem oddelku podjetja Palantir Technologies in Marko Grobelnik, raziskovalec na Inštitutu Jožefa Štefana in strokovni raziskovalec na področju umetne inteligence. Panel je moderirala Helena Ponudič, novinarka  RTV Slovenija.

    Je svet, v katerem živimo, že enak Orwellovemu svetu iz romana 1984 in se tega niti ne zavedamo, ali je to popolno pretiravanje in konservativna paranoja? Je digitalizacija nekaj česar bi se morali kot družba bati ali jo slepo sprejeti zaradi njenih koristi? Družba, kot jo poznamo danes, se zaradi digitalizacija spreminja hitreje kot kadarkoli prej. Kakšni so vplivi digitalizacije glede varstva podatkov ter globlje, glede človekovih pravic in njihove univerzalnosti? Kako lahko družbena omrežja in druge oblike digitalizacije našega vsakdana izkoristimo, da dosežemo želeno občinstvo in dvignimo zavedanje o ključnih družbenih problemih?  To so bile samo nekatere izmed velikih dilem, izpostavljenih v naši debati.

    Govorci so se sprva dotaknili teme družbenih omrežij in njihovih potencialov za volilne kampanje. Razprava se je nadaljevala predvsem v smeri pasti, ki se nahajajo na njih in kakšne nevarnosti nam dejansko predstavljajo. Dr. Dan Podjed je predstavil svoj pogled na to kako bi lahko zavarovali osebne podatke, ki jih zdaj brezplačno razdajamo in posledično postajamo tlačani novega sistema, nekakšnega “digitalnega fevdalizma”, v katerem ima oblast nad podatki zgolj peščica najpremožnejših ljudi na svetu. 

    Ne zgolj, da na družbenih omrežjih preživimo ogromno časa, moderni način življenja nam daje vedno manj možnosti za t. i. “odklop”. Nevarnostim, ki jih predstavlja nezmožnost “odklopa” pa so izpostavljeni tudi otroci, kar problem zgolj intenzivira. Evropska unija ima na področju regulacije veliko potenciala, vendar ta problem v javnosti ni tako izpostavljen kot so na primer podnebne spremembe. Govorci so pojasnili še razliko med socialnimi, družabnimi in družbenimi omrežji ter ugotovili, da že pri imenovanju ni konsenza, kar vodi tudi do različnih pogledov glede njihovega vpliva in interpretacije z njimi povezanih problemov. Debata je bila zelo raznolika in nam dala vpogled v proces digitalizacije družbe iz večih zornih kotov.

  • Panel: Digitalna varnost

    V torek, 3. 5. 2022, je Globallis izvedel tretjega izmed štirih panelov projekta A Digital World – Ideas&Skills for the 21st Century, ki ga prirejamo v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji. Vsak panel se osredotoča na določeno področje, ki naše društvo še posebej zanima – diplomacija, gospodarstvo, obramba in varnost ter družba – in odgovarja na vprašanje s kakšnimi izzivi se soočamo, ko na ta področja uvedemo spremenljivko, ki je digitalizacija. 

    Tretjega panela so se udeležili dr. Klemen Grošelj, slovenski obramboslovec, politik in trenutni evroposlanec, dr. Uroš Svete, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, dr Miha Šepec, izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in  dr. Andraž Kastelic, vodilni raziskovalec za področje kibernetske stabilnosti, v sklopu Varnostno-tehnološkega programa na Ustanovi OZN za raziskovanje na področju razoroževanja (UNIDIR). Panel je moderiral Nejc Krevs, novinar in televizijski voditelj na RTV Slovenija, ki se pri svojem delu posveča različnim notranje- in zunanjepolitičnim temam.

    Digitalizacija pogosto povzroča pomisleke glede varnostnih vprašanj, zlasti kibernetske varnosti in mednarodnega sodelovanja na področju varnosti. Kakšna je vloga zasebnih podjetij in kako se bo spremenila v prihodnosti? Kakšen je vpliv na varnost posameznika in kako se to odraža na varnostno-obrambna vprašanja držav in kolektivne varnosti? Kako oceniti, kaj je res in kaj ne, kako vemo, kdaj informacije, ki so nam dane, niso prirejene? Rešitve so potrebne in jih je pogosto težko najti, vsekakor pa niso nemogoče.

    Razprava je bila zelo obširna in se je dotaknila mnogo vprašanj o varnosti, ki se nam pojavijo, ko govorimo o digitalizaciji. Poudarek je bil na stabilnosti kibernetskih sistemov in omrežij, predvsem glede njegovih obstoječih pomanjkljivosti ter možnosti za razvoj. Govorci so bili enotni, da je bila v preteklosti na tem področju večina spodbud za razvoj privatnega izvora, trenutno pa morajo odločilno vlogo prevzeti države in medvladne organizacije in postaviti učinkovite mednarodne okvirje za zagotavljanje kibernetske varnosti. Zelo pereč trenutni problem za EU tukaj je  pomanjkljaj lastne proizvodnje vezij in čipov. V panelu smo obravnavali tudi pravne vidike kibernetskega kriminala in svobode govora, ter nevarnosti širjenja lažnih novic in informacij. V zadnjem času se soočamo s porastom naložbenih prevar in drugih spletnih prevar. Govorci so zaključili z razmišljanjem o možnosti kibernetskih vojn in vlogi diplomacije v primeru le-teh – kot kaže tudi vojna med Rusijo in Ukrajino, te stvari niso nekaj, kar nas čaka v daljni prihodnosti, temveč je problem tega trenutka, ki bo z nami še mnogo let. 

  • Panel: Digitalno gospodarstvo

    V torek, 12. 4. 2022, je Globallis izvedel drugega izmed štirih panelov projekta A Digital World – Ideas&Skills for the 21st Century, ki ga prirejamo v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji. Vsak panel se osredotoča na določeno področje, ki naše društvo še posebej zanima – diplomacija, gospodarstvo, obramba in varnost ter družba – in odgovarja na vprašanje s kakšnimi izzivi se soočamo, ko na ta področja uvedemo spremenljivko, ki je digitalizacija. 

    Drugega panela sta se udeležila: 

    • g. Rok Koželj, predavatelj na GEA College, poslovni mentor in partner AmChama. 

    Panel je moderirala dr. Iris Koleša iz Centra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

    Razprava se je iz različnih zornih kotov dotaknila osrednjega vprašanja – kako digitalizacija spreminja gospodarstvo in podjetništvo? Vsi sodelujoči so se strinjali, da je to obojestranski proces – tehnološki razvoj ne samo spreminja strukturo gospodarstva in načinov vodenja podjetništva, temveč tudi podjetniki in gospodarstveniki bistveno prispevajo k tehnološkemu napredku in njegovi usmeritvi. 

    Razprava se je dotaknila mnogih področij znotraj teme gospodarstva in nam dala odličen vpogled, kako se način mišljenja v raznih panogah spreminjajo z napredovanjem digitalizacije in obratno, ter kakšne morebitne pasti le-ta prinaša. Spremembe so vidne marsikje: glede mednarodnega sodelovanja in komuniciranja  med podjetji, vpliva epidemije Covida-19 na novim načinom od doma, ki je prisilila k močnejšemu in bolj poglobljenemu sodelovanju, vzponu kriptovalut, novih načinih trgovanja v finančnih sistemih itd. Debata se je dotaknila bolj kočljivih tem, kot sta pozicija Slovenije in njeno ohranjanje konkurenčnosti na mednarodnih tržiščih. V diskusijo so govorci vključili tudi morebitne pasti digitalizacije, kot so kibernetski napadi in vprašanje varovanja osebnih podatkov. Govorca sta poudarila, da je za dolgoročni razvoj digitalizacijo potrebno izkoristiti ne samo za poenostavitev poslovnih procesov, temveč za temeljito preobrazbo poslovanja.  Zato je tukaj ključno efektivno in dostopno izobraževanje na tem področju, če želimo, da je digitalizacija slovenskega in svetovnega čim bolj uspešna, varna in hitra.

  • Panel: Digitalna diplomacija

    V sredo, 23. 3. 2022, je Globallis izvedel prvega izmed štirih panelov projekta A Digital World – Ideas & Skills for the 21st Century – Digitalna diplomacija (Digital Diplomacy), ki ga prirejamo v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji. Vsak panel se osredotoča na določeno področje, ki naše društvo še posebej zanima – diplomacija, gospodarstvo, obramba in varnost ter družba – in odgovarja na vprašanje s kakšnimi izzivi se soočamo, ko na ta področja uvedemo spremenljivko, ki je digitalizacija. 

    Tema prvega panela izmed štirih je bila digitalna diplomacija, pri čemer se je osnovna diskusija vrtela okoli vprašanja – kako digitalizacija spreminja diplomacijo in prakso izvajanja diplomatskih odnosov.  Praksa diplomacije je dolgo temeljila na med osebnem stiku, vendar so se spremembe pojavljale že pred pandemijo Covid-19, ki je te le še spodbudila. Stalnica so postale videokonference in druge oblike komunikacije, ki ne vključujejo direktnega stika.  Čeprav je diplomacija kot aktivnost (in tudi veda) zelo konservativne narave, se mora hitreje prilagajati spremembam, ki se dogajajo v današnjem hitro razvijajočem svetu. Ena izmed sprememb je zagotovo intenzivna uporaba družbenih omrežij za potrebe diplomacije, kar pa je že nemalokrat pripeljalo do številnih dilem in škandalov.

    Prvega panela so se udeležili: 

    – dr. Boštjan Udovič, izredni profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, 

    – mag. Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko perspektivo (CEP), 

    – mag. Nataša Kos, vodja Službe za strateške komunikacije na Ministrstvu za zunanje zadeve

     – veleposlanik mag. Tadej Rupel, nacionalni koordinator za zunanje vidike digitalizacije, umetne inteligence in kibernetske varnosti na Ministrstvu za zunanje zadeve. 

    Panel je moderiral Miha Ilc, projektni vodja na CEP. 

    Prisotni govorci so soglasno poudarili, da so spremembe nujne, potrebno pa je ostati pozoren, saj obstaja veliko pasti, kar se je že pokazalo v nekaterih državah, predvsem ko gre za volitve in prirejanje ter manipuliranje rezultatov. Eden izmed problemov digitalne diplomacije, po besedah dr. Udoviča, je tudi, da je ta enosmerna, ne pa dvosmerna. Nataša Kos je poleg tega poudarila, da je potrebno razlikovati med digitalno diplomacijo in diplomacijo družbenih omrežij, kjer je digitalna diplomacija prilagoditev celotnega delovanja in sporočanja preko digitalnih kanalov. Katja Geršak je potrdila to mnenje in dodatno izpostavila, da omenjene spremembe zelo vplivajo na delo nevladnih organizacij v mednarodnih odnosih, saj je pogosto težko koordinirati sporočila na lastnih kanalih družbenih omrežjih s tistimi od svojih zaposlenih na lastnih profilih. Iz tega izhaja, da je za kogarkoli, ki je aktiven v sodobni diplomaciji oz. mednarodnih odnosih,  pomen strateškega komuniciranja in usposabljanja za doseganje potrebnih komunikacijskih veščin večji kot kadarkoli prej. S takšno oceno se je strinjal tudi Tadej Rupel, ki je pa poudaril tudi dejstvo, da so omenjene spremembe z nami bile že pred pričetkom epidemije Covid-19 in da po epidemiji ne smemo popustiti naše pozornosti glede morebitnih novosti oz. izzivov, ki jih tehnološki razvoj predstavlja za diplomatsko prakso v prihodnosti

    Govorci so predstavili tudi kako se je digitalna diplomacija izvajala v Sloveniji v času epidemije. Dotaknili so se tudi povečanja digitalnega sodelovanja med državami v času krize v Ukrajini in kakšne so možnosti razvoja sodelovanja v prihodnosti in ne samo v sklopu vojne in problematike dezinformacij, ter kibernetske varnosti.

    Več o seriji dogodkov si poglejte na naši spletni strani.