V torek, 22. 11. 2022, je na Fakulteti za družbene vede potekal dogodek ‘Zaupanje za prihodnost: Slovenija v Varnostnem svetu OZN’, kjer je ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon predstavila postopke kandidature za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu OZN, debata pa je stekla tudi na tematike Zahodnega Balkana, človekovih pravic in Kitajske.
Skupina prijateljstva in sodelovanja z Ljudsko republiko Kitajsko je prav na zadnjo temo izvedla krajši intervju z ministrico. Intervju se dotika odnosov med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko, sodelovanjem med državama ter vprašanje s področja okoljske politike.
To leto smo obeležili 30 let diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko. Zakaj, menite, da je pomemben dober in stalen odnos med državama? Še posebej v luči dirigiranja dobrih odnosov z zahodnimi in vzhodnimi velesilami.
Res smo zabeležili 30 let vzpostavitve diplomatskih odnosov med Kitajsko in Slovenijo. Predvsem je pomembno, da se vsakič vprašamo in gledamo, kaj je strateški interes Slovenije. In če govorimo danes o velikih globalnih izzivih, kot so podnebne spremembe, brez Kitajske ne bomo mogli naslavljati teh izzivov. Zato je zelo pomembno sodelovanje, ko gre za skupne izzive, ali je to podnebje ali je to tehnologija, razvoj, energenti, znanost, raziskave. In tukaj moramo imeti zagotovo prioritetno naš strateški interes kot Slovenija v odnosu s Kitajsko.
V zdajšnji Strategiji zunanje politike Slovenije je Kitajska opisana kot država, ki predstavlja gospodarsko priložnost, a je hkrati tudi vse večji sistemski in strateški tekmec in eden izmed najpomembnejših partnerjev Indo-Pacifika. Kot smo opazili na spletni strani Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), EU podobno vidi Kitajsko kot istočasnega partnerja za sodelovanje in pogajanja in gospodarskega in sistemskega tekmeca. Tukaj gre za podatke iz leta 2021, ki kažejo, da je Kitajska bila tretja največja partnerica EU pri izvozu blaga in prva pri uvozu. Kaj bi to, menite, pomenilo za Slovenijo? Vidite prostor za tesnejše sodelovanje, predvsem na gospodarskem in tehnološkem področju, s Kitajsko, z vidika Slovenije in celotne Unije? Kako bi to Slovenija vključila v svojo novo Strategijo?
Kitajska je hitro rastoče gospodarstvo, postaja resna tekmica Združenim državam Amerike. Hkrati pa, ko postaja resna tekmica, odpira številna vprašanja. Po kongresu na Kitajskem; imamo avtoritarni režim, ki se včasih postavlja ob bok Rusiji in ruski agresiji proti Ukrajini in nespoštovanju temeljnih vrednot, pravic, ki jih zagovarja Slovenija.
Zato se moramo znotraj tega, kjer Evropska unija išče svojo pot v odnosu sodelovanja s Kitajsko pri naslavljanju skupnih strateških izzivov, zavedati in stalno opozarjati Kitajsko, ko gre za kršitve. Ta hip je partnerstvo Evropske unije, ta pot sredi, precej zahtevna pot. Da ne prekinemo odnosov in da se zavedamo, da moramo sodelovati skupaj. Na drugi strani pa opozarjamo na te temeljne vrednote, ki jih tudi Kitajska zagovarja kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov.
Slovenija je široko znana po svoji dosežkih s področja okoljske politike in trajnostnega razvoja. Glede na to, da sta Kitajska in Slovenija pogodbenici Pariškega sporazuma ter se prizadevata za vključitev ciljev, kot so net-zero emissions, v svojih dokumentih v prihodnosti, bi to mogoče odprlo nova vrata bilateralnemu sodelovanju med državama?
Zagotovo. Mi smo imeli že kar nekaj skupnih projektov, tudi, ko gre za področje podnebja. Ne dolgo nazaj smo se pogovarjali o tem v strateškem svetu, ki ga vodim na Zunanjem ministrstvu skupaj z Lučko Kajfež Bogataj. Tukaj so priložnosti. Brez Kitajske, mi pravzaprav nikoli ne bomo mogli skupaj naslavljati podnebnih izzivov. Tega se zavedamo in tu Slovenija ima svoje znanje, svoj potencial kot zelena država, kot vodna država z vodno diplomacijo. In marsikatero dobro dobro prakso lahko delimo tudi s Kitajsko na tem področju.
