Kolumna: Grenlandskim Inuitkam kršena pravica do telesne nedotakljivosti
19. aprila 2023
Ta članek spremlja podcast Grenlandija – Vredna strateškega nakupa. Na voljo na vseh platformah preko te povezave!
Inuiti so skupina staroselskih ljudstev, ki tradicionalno naseljujejo arktične regije Severne Amerike, Grenlandije in Rusije. Imajo bogato kulturno dediščino in močno povezanost s kopnim in morjem. Skozi zgodovino so se soočali z mnogimi kršitvami človekovih pravic, vključno s diskriminacijo, marginalizacijo in izgubo svojih tradicionalnih zemljišč in virov. V zadnjih letih pa se žal morajo ukvarjati s številnimi izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami, gospodarskim razvojem ter ohranjanjem svoje kulture in načina življenja. Številne inuitske skupnosti se nahajajo na oddaljenih območjih, zaradi česar je dostop do osnovnih storitev in virov težak. Podnebne spremembe so pomembno vplivale tudi na Arktiko, saj so prizadele populacije divjih živali in spremenile tradicionalne vzorce lova in ribolova Inuitov.
Ko sem brala o Grenlandiji sem naletela na članek, ki je govoril o mladnih ženskah, ki jim je danska oblast brez privolitve vstavila materični vložek. Članek me je presentetil, ker še nikoli nisem slisala za kaj takšnega. V nadaljevanju se bom poglobila v to temo, v upanju, da čim več ljudi ozavestim o teh dejanjih.
V sedemdesetih letih prejšnega stoletja je prišlo do grozovitega škandala, ki pa je bil razkrit šele leto dni nazaj. Leta 2022 se je začela skupna preiskava med Dansko in Grenlandijo glede kontracepcijskih praks, ki so jih danski zdravniki vrsto let izvajali na grenlandskih Inuitkah. Zdravniki so v 60. in 70. letih tisočim inuitskim dekletom in ženskam vstavili maternični vložek (ali IUD), poudarim … neprostovoljno. Večina teh mladih deklet, ki so bile stare komaj 12 let, se sploh niso vedele, kaj sploh to je. Danes prihajajo na plano zgodbe teh žensk, ki so imele zaradi tega celo življenje mnoge zdravstvene težave, psihične brazgotine, ki se ne bodo nikoli zacelile in da sploh ne govorimo, da so jim bile kršene temeljne človekove pravice. Teh žensk ni nihče vprašal, ali bi želele jemati kakršno koli obliko kontracepcije, namesto tega so jih samo poslali k zdravniku, ki jim je vstavil materični vložek. To je majhna napravica v obliki črke T, ki se jo vstavi v maternico za preprečevanje nosečnosti. Ta oblika kontracepcije danes ni več med priljubljenimi izbirami, saj ima veliko stranskih učinkov, lahko povzroči veliko nelagodja in celo probleme s plodnostjo.
Nedavni podcast z naslovom Spiralkampagnen (kampanja za vstavljanje spirale) je odkril zapise, ki zatrjujejo, da je bilo med letoma 1966 in 1970 v Grenlandiji vstavljenih do 4.500 IUD, kar pomeni približno polovici vseh plodnim ženskam. Postopki so se vendarle nadaljevali vse do sredine 70. let. Program je bil leta 1970 spremenjen, ko so danske oblasti ugotovile, da brez dovoljenja staršev ne smejo govoriti s puncami, mlajšimi od 18 let, o kontracepciji. Sprememba zakona tistega leta je znižala najnižjo starost na 15 let, dokumenti pa kažejo, da je bila grenlandska zakonodajna oblast seznanjena s strokovno oceno zdravnikov, da sprememba omogoča vstavitev IUD dekletom med 15. in 18. letom brez dovoljenja staršev. Enako velja za deklice, mlajše od 15 let, ki so bile noseče.
Na sliki je Naja Lyberth. Bila je stara komaj 13 let, ko so ji brez njenega soglasja ali soglasja njenih staršev vstavili IUD. Vstavljanje materičnega vložka je opisala, kot da bi jo zabadala z nožem večkrat zapored. Že več kot 40 let išče ljudi, ki bi ji lahko odgovorili na njena vprašanja. Sama je bila zelo presenečena, da ni edina žrtev, vendar da se je to dogajalo tudi več tisoč ženskam. Naja spada pod generacijo travmatiziranih žensk na Greenlandiji. Izrazila je, da se počuti, kot da ni bila samo Grenlandija kolonizirana, temveč tudi telesa vseh zlorabljenih žensk. Zdaj želi najti odgovore in izkoristiti svoj glas, da lahko pove svojo zgodbo.
Za Aki-Matildo Høegh-Dam kampanja prisilnega vstavljanja kontracepcijskih materičnih vložkov “meji na genocid”.
ODNOS DANSKE IN GRENLANDIJE
Grenlandija je samoupravno ozemlje Danske in je pod danskim nadzorom že od 18. stoletja. Od začetka je bilo razmerje med Dansko in Grenlandijo polno kontroverznosti in napetosti, vključno z vprašanji kolonializma, kulturne asimilacije in izkoriščanja virov. V zadnjih letih se Danska sooča s kritikami zaradi svojega ravnanja do Grenlandcev, vključno z obravnavo okoljskih vprašanj, gospodarskega razvoja in politične avtonomije. Poleg tega so bile izražene skrbi glede vpliva danskih politik na zdravje in dobrobit grenlandskih skupnosti. Grenlandska komisija za človekove pravice skupaj z institutom za človekove pravice s sedežem v Københavnu zdaj poziva Dansko, naj razkrije celotne podrobnosti programa in se odloči, ali naj se ženskam podeli opravičilo na enaki ravni kot drugim skupinam v Danski in na Grenlandiji, ki so bile žrtve krivic države. Ena od teh skupin je nedavno prejela popolno opravičilo danskega premierja za odvzem otrok od staršev v 50. letih – v nekaterih primerih na lažnih predlogih – in jih preselila v Dansko, kjer so obiskovali danske šole. Večina se jih je načrtovano vrnila na Grenlandijo, vendar jim ni bilo dovoljeno, da se pridružijo svojim družinam, in mnogi so trpeli dolgoročne psihološke učinke. S tem najnovejšim odkritjem grenlandska komisija za človekove pravice poziva danske uradnike, naj preiščejo arhive države in odkrijejo morebitna druga kršenja obveznosti Danske, da zaščiti pravice grenlandske staroselske skupnosti. Odnos med Grenladnijo in Dansko je zelo zapleten. Bolj, ko ga preizkuješ, bolj ugotoviš, kako toksičen pravzaprav je. Poleg krštive do samodoločbe teh mladih ženske je še na stotine drugih primerov, kako je Danska ne samo kršila osnove človekove pravice, temveč tudi diskriminirala grenlandske staroselske skupnosti.
Odnos med Dansko in Grenlandijo bo verjetno oblikovalo več dejavnikov, vključno z gospodarskim razvojem, okoljskimi vprašanji, politično avtonomijo in kulturno identiteto. Lahko se pojavijo priložnosti za povečano sodelovanje in sodelovanje med Dansko in Grenlandijo na področjih, kot so upravljanje virov, blaženje podnebnih sprememb in ohranjanje kulture. Vendar se lahko pojavijo tudi izzivi in napetosti, še posebej okrog vprašanj suverenosti in samoodločbe. Prihodnost odnosa med Dansko in Grenlandijo bo odvisna od kompleksnega prepleta ekonomskih, političnih, socialnih in kulturnih dejavnikov, zato je težko z gotovostjo napovedati, kako se bo razvijal v prihodnjih letih. Kako bi pa izgledala prihodnost Grenlandije, če bi se osamosvojila od Danske, pa je aktualno politično vprašanje v obeh državah.
Sama bi izpostavila, da je morda malo nenavadno, da se je preiskava začela šele lani. Preiskava teh odvratnih dejanj naj bi trajala 2 leti. Čas se žal ne more zavrteti nazaj in te žrtve bodo morale do konca svojega življenja živeti s tem zavedanjem, da so bile kršene njene osnovne človekove pravice in da so moški menili, da imajo pravico odločati o takšnih zadevah. Ženske imajo pravico, da lahko njihove zgodbe končno pridejo na dan, vendar ali bo pravica roke dosegla zdravnike, ki bi morali odgovarjati za svoja kruta dejanja je pa vprašanje, ki bo morda dobilo odgovor šele čez leto dni.
Eva Mahne
Vas zanima več? Nadaljnje branje in ogled:
- Spiralkampagnen: how Denmark used women’s bodies to regulate the population in Greenland
- Greenland’s lost generation – BBC World Service, 100 Women (prispevek BBC, kjer nekatere žrtve delijo svojo zgodbo in izkušnje)